Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ameriški sekretar Marco Rubio sta se srečala v New Yorku na obrobju Generalne skupščine ZN. Pogovarjala sta se o krepitvi političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja med državama ter o dialogu med Kosovom in Srbijo. Rubio je poudaril pomen partnerstva med ZDA in Srbijo.

Poročali so, da je bil Daytonski mirovni sporazum, ki je končal 44-mesečno vojno v Bosni, najprej parafiran 21. novembra 1995 v Daytonu, ZDA, nato pa podpisan v Elizejski palači v Parizu.

Na 71. letnem zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani je Zoran Dragišić, vodja srbske delegacije, opozoril na težak položaj Srbov med razpravo o poročilu Tomaša Valašeka "Zahodni Balkan: 30 let od podpisa Daytonskega sporazuma".

V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.

Članki obravnavajo kontroverzno dediščino Franja Tuđmana, prvega hrvaškega predsednika, ki ga levi krogi vidijo kot osebo, ki je "razbila Jugoslavijo". Poudarjene so njegove domnevne strateške napake, ki naj bi še danes vplivale na Hrvaško. Drugi članek se osredotoča na različne poglede na Jugoslavijo, pri čemer nekateri jo vidijo kot obdobje stabilnosti, drugi pa kot čas politične represije in nerešenih konfliktov.

Srbski minister za zunanje zadeve, Marko Đurić, je ob trideseti obletnici podpisa Daytonskega sporazuma v Parizu sporočil, da Srbija nikoli ne bo sprejela ukinitve Republike Srbske, hkrati pa je poudaril, da ostajajo odprti za sodelovanje z vsemi narodi v regiji.

Rusija bo izkoristila svoje predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov, da bi odprla vprašanje vrnitve k Daytonskemu sporazumu o Bosni in Hercegovini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril pomen tega sporazuma.

Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil, naj v morebitnih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pozabi na Balkan in si prizadeva za trajne rešitve. Dodik je predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Rusije in ZDA, z namenom reševanja balkanskih vprašanj. Izjavo je podal za ruske medije po srečanju s Putinom v Sočiju.

V Zagrebu so s panelom obeležili 30. obletnico Daytonskega sporazuma, pri čemer so udeleženci poudarili ključno vlogo Združenih držav Amerike pri zagotavljanju miru v Bosni in Hercegovini. Opozorili so, da bi rešitev za Ukrajino lahko vplivala na BiH.

James O'Brien, ključni ameriški diplomat, ki je pred tremi desetletji deloval na Balkanu za končanje konfliktov v času razpada Jugoslavije, je izrazil mešane občutke ob obletnici Daytonskega sporazuma. O'Brien je bil eden izmed glavnih ustvarjalcev skice konca krvavih vojn.

Tri ženske iz Sarajeva, Banjaluke in Mostara opisujejo svoje spomine na vojna leta in Daytonski sporazum, ki je državi prinesel mir, vendar tudi zapletel njeno državno ureditev.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil obžalovanje glede podpisa Daytonskega sporazuma, češ da so bili Hrvati v Bosni in Hercegovini prevarani. Po 30 letih meni, da če bi Hrvati vedeli, da ne bodo enakopravni, sporazuma ne bi nikoli podpisali. Njegove izjave so sprožile burne odzive v javnosti.